Koncept vseživljenjskega učenja - Organizirano samostojno učenje

 

 
 
    Prijava za sodelavce Mreže SSU:
Up. ime: 
Geslo: 
 

Koncept vseživljenjskega učenja

Izobraževanje in učenje v vseh obdobjih človekovega življenja, še posebej v obdobju odraslosti, postajata vedno bolj nujna, da bi si ljudje z obnavljanjem starega in pridobivanjem vedno novega znanja omogočili učinkovito delovanje na delovnem mestu, doma, v družbi in drugje. Govorimo torej o »konceptu vseživljenjskega učenja«, katerega glavne značilnosti so (glej Lifelong Learning - policy brief, Organisation for Economic Co-operation and Development, 2004: 1 - 2):

  • sistemski vidik: koncept vseživljenjskega učenja obravnava ponudbo in povpraševanje po izobraževalnih možnostih kot del povezanega sistema, ki pokriva celoten življenjski ciklus posameznika in vključuje vse oblike formalnega in neformalnega učenja;
  • osrednja vloga učečega se posameznika: ta vidik zahteva premik od pozornosti, usmerjene v ponudbo izobraževalnih možnostih, k pozornosti, usmerjeni v povpraševanje, pri čemer je ključnega pomena približevanje potrebam učečega se posameznika;
  • motivacija za učenje: motivacija za učenje je temelj za učenje, ki se nadaljuje in ohranja skozi vse življenje. Motivacija za učenje zahteva razvijanje sposobnosti »učiti se učiti« s pomočjo samostojnega učenja;
  • večvrstnost ciljev izobraževalne politike: vidik učenja skozi ves življenjski ciklus dopušča večvrstne cilje izobraževanja, kot npr. osebni razvoj, napredovanje v znanju, gospodarske, družbene in kulturne cilje. Koncept vseživljenjskega učenja posamezniku omogoča, da se prioritete med temi cilji skozi življenje spreminjajo.


Definicija koncepta vseživljenjskega učenja, kot jo je leta 1996 v publikaciji Lifelong Learning for All (Vseživljenjsko učenje za vse) zapisala OECD, se glasi:

»Ta pogled na učenje obsega individualni in družbeni razvoj vseh vrst in vseh oblik - formalno: v šolah, organizacijah za poklicno izobraževanje, institucijah terciarnega izobraževanja in izobraževanja odraslih, in neformalno: doma, na delu in v skupnosti. Gre za odprt sistem, v ospredju so standardi znanja in spretnosti, ki jih potrebujejo vsi, ne glede na starost. Poudarja potrebo po pripravi in motiviranju za učenje otrok v zgodnji mladosti in skozi vse življenje. Prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje možnosti za preusposabljanje ali dopolnjevanje znanja za vse, ki ga potrebujejo, odrasle, zaposlene in nezaposlene.« (Vseživljenjsko učenje: 2002: 9)

Koncept vseživljenjskosti učenja je vodilo v razvoju izobraževalnih sistemov v Evropi in svetu. Evropski svet je marca 2000 v Lizboni sprejel ključen dokument za prihodnost, to je »Memorandum o vseživljenjskem učenju«. Premik k vseživljenjskemu učenju je ključnega pomena za uspešen prehod v na znanju temelječo družbo in posledično tudi za uspešno gospodarstvo.

Koncept vseživljenjskega učenja v središče vsega postavlja učečega se posameznika, velika pozornost pa je namenjena zagotavljanju enakih možnosti za učenje in ustrezni kakovostni ravni učenja. Posameznik mora imeti priložnosti za učenje v vseh življenjskih obdobjih, tradicionalne izobraževalne sisteme pa je potrebno preoblikovati v bolj odprte, fleksibilne, prilagojene individualnim učnim ciljem, posameznikovim potrebam in interesom.

 

 

 

Tema meseca

  


© 2008-2017 Andragoški center Slovenije in Mestna knjižnica Ljubljana, urednica: Erika Pečnik, tehnična izvedba: Franci Lajovic
Pravno obvestilo | Datum zadnje spremembe: 03. 09. 2009, 07:58, št. naloženih strani od 05. 11. 2008: 415433