Ko govorimo o radovednosti, pogosto najprej pomislimo na otroke, ki nenehno sprašujejo »zakaj«. Pri starejših je radovednost morda manj opazna, vendar ne izgine – lahko se izraža drugače. Raziskava Whatley in sodelavcev (2025) je pokazala, da je bila želja izvedeti nekaj novega ob konkretni informaciji ali vprašanju pri starejših večja kot pri mlajših odraslih. Tudi po 65. letu nas torej lahko nekaj pritegne in spodbudi k raziskovanju. Zato se lahko odkrivanje novih zanimanj po 65. letu začne z zelo preprostim vprašanjem:
Kaj me zanima? Kaj bi rad/-a bolje razumel/-a, znal/-a ali poskusil/-a?
Kako lahko odkrijete, kaj vas zanima?
V poznejših letih se lahko spremeni naš vsakdan. Ko je manj delovnih in drugih obveznosti, se lahko odpre več časa za dejavnosti, za katere prej ni bilo priložnosti. Včasih pa šele takrat ugotovimo, da pravzaprav ne vemo, kaj bi radi počeli oziroma česa bi se radi naučili.
Pri odkrivanju novih zanimanj po 65. letu si lahko pomagamo tako, da smo pozorni na to, kaj pritegne našo pozornost in ob katerih dejavnostih se počutimo dobro. Poskusite razmisliti o naslednjih vprašanjih:
- Pri katerih temah hitro izgubite občutek za čas?
- Ob katerih dejavnostih začutite zadovoljstvo, večjo zavzetost ali željo, da bi izvedeli še več?
- O katerih temah radi berete, gledate prispevke ali raziskujete, tudi če tega ne potrebujete?
- Kaj ste si že dolgo želeli poskusiti, pa za to nikoli ni bilo časa?
- Kaj ste radi počeli kot otrok ali mladostnik?
- Kaj bi radi bolje razumeli – pri sebi, drugih ljudeh ali svetu okoli sebe?
- Kaj bi se radi naučili narediti sami?
Morda se bo pri katerem od vprašanj takoj pojavila ideja, morda pa ne. Tudi to je v redu. Zanimanja ni vedno mogoče odkriti samo z razmišljanjem. Včasih ga prepoznamo šele skozi izkušnjo – nekaj preizkusimo, nas pritegne in začnemo o tem razmišljati ali spraševati. Ni treba, da smo pri tem takoj uspešni. Pomembneje je ugotoviti, ali nas je novost pritegnila toliko, da bi želeli izvedeti še več. Kot je dejal Albert Einstein:
»Pomembno je, da se ne prenehamo spraševati. Radovednost ima svoj razlog za obstoj.«
Pri tem nam lahko pomaga tudi pogovor z drugimi. Včasih prijatelj, družinski član, svetovalec ali kdo drug iz našega okolja pomaga opaziti zanimanje, ki ga sami še nismo prepoznali. Če pri tem potrebujete pomoč, se lahko brezplačno obrnete tudi na svetovalce v središčih za samostojno učenje, ki delujejo na 35 ljudskih univerzah po vsej Sloveniji.
Kam nas lahko pripelje radovednost?
Dober primer, kam lahko človeka pripelje radovednost, je zgodba Marije Metlika, dobitnice priznanja Andragoškega centra Slovenije. Po upokojitvi se je vpisala na študij umetnostne zgodovine, se udeležila študijske izmenjave v Firencah, se učila tujih jezikov in obiskovala različne delavnice. Tudi danes ostaja radovedna in odprta za nova znanja in izkušnje. Njena zgodba je dober opomnik, da se učenje po 65. letu ne konča in da za nova zanimanja ni nikoli prepozno. Več o njeni poti in pogledih na učenje lahko preberete v članku »Če nisi star sto let, potem nisi star«.
Morda bo tudi vas neko vprašanje pripeljalo do novega zanimanja. Pobrskajte med izobraževanji na portalu Lahko.si in gradivi Virtualnega središča za samostojno učenje ter poiščite nekaj, kar v vas vzbudi radovednost. Morda boste želeli poglobiti znanje na področju, ki ga že poznate, ali pa boste odkrili nekaj povsem novega.
Viri in literatura
- Whatley, M. C., Murayama, K., Sakaki, M., & Castel, A. D. (2025). Curiosity across the adult lifespan: Age-related differences in state and trait curiosity. PLOS ONE, 20(5), e0320600. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0320600
